Filmska druženja: Izgubljeno s prevodom

Pred projekcijo filma bo spregovorila Ana Geršak, literarna kritičarka, urednica in prevajalka

Filmska druženja KOMUNIKACIJA Filmska druženja prinašajo na veliko platno Galerije TiR projekcije izbranih filmov v želji po individualni in skupinski refleksiji na izbrano temo.
Filmska druženja se ponovno vračajo na veliko platno galerije TiR. Tokrat so napaberkovana pod temo komunikacija. Komunicirati že etimološko pomeni sporočiti, posvetovati se, delati tako, da je (informacija, mnenje) skupno. Ampak vsaka beseda nosi nujno s sabo tudi predpostavko o lastnem zanikanju. V tem primeru lahko govorimo o odsotnosti komunikacije, molku, spodletelem sporočanju. V tem izboru filmov se bomo dotaknili obojega, tako uspelega kot neuspelega sporazumevanja. Bodisi je komunikacija že sam format filma (Dopisovanja: Mekas-Guerin) ali pa ta problematizira svoj medij, na primer besede (Izgubljeno s prevodom). Komunikacija lahko poteka tudi na meji realnega (lluzionist) ali v potencialni prihodnosti, v okviru znanstvene fantastike (Ghost in the shell). Navsezadnje ni nujno, da je intersubjektivna (12 angry men), lahko steče tudi v neizrečenem monologu (Kava in cigareti). Lahko je načrtovana ali spontana in medijev zanjo je seveda nešteto. Enega izmed njih se bomo poslužili tudi mi, in sicer filma. Prek projekcij filmov različnih zvrsti, letnic nastanka, režijskih prijemov in igralskih doprinosov se bomo z zanimivimi gosti podali na začrtano tematsko pot: drugi, zimski cikel filmskih druženj na Mostovni bo predstavljen skozi prizmo komunikacije. Ker pa je filme najbolje gledati v dobri družbi, vabimo tebe in tvoje prijatelje, da se nam pridružite ob sredah, med 9. novembrom in 14. decembrom 2016 ob 19. uri v Galeriji TiR na Mostovni. Projekciji in predavanju bo sledilo neformalno druženje in kramljanje o filmu, času, vremenu in mnogoterih drugih zanimivih življenjskih vprašanjih

Izgubljeno s prevodom

Izgubljeno s prevodom Sofie Coppola je morda ultimativni film o zmuzljivosti komunikacije, pri čemer ne gre le za nezmožnost ustvarjanja popolnega prevoda med jeziki (že naslov se osredotoča na deficit, ne na kontekstualno "pridobitev", ki se zgodi s prenosom v drugo jezikovno področje), temveč predvsem za šume vsakodnevne komunikacije med dvema socialno hendikepiranima človekoma in strogo zakodirano družbo, kjer je komunikacija predvsem konvencija, prenos informacij, ne pa tudi občutkov. V Smrti avtorja Barthes govori o jezikovnem fašizmu, toda pozablja, da je upravljanje jezika s subjektom pravzaprav vedno pogojeno s subjektovim unikatnim kulturnim in emocionalnim kapitalom. Toda problem ostaja − kako v zamejenem znakovnem sistemu govoriti o nečem tako neubesedljivem kot so čustva?